KRIŠNA JE NESKONČNO HVALEŽEN

Krišna je bhakti bolj hvaležen za ljubezen, s katero Mu ta služi, kot za tisto, kar stori. Nihče ne more popolno služiti Krišni, ki je tako popoln in samozadosten, da od bhakt ne potrebuje nobene usluge. Zato je Krišna bhakti hvaležen za ljubeči odnos in vdanost.

To zelo lepo prikazuje zgodba o tem, kako je Sudama obiskal Krišno. Sudama je bil Krišnov sošolec, ki ga je žena pregovorila, naj obišče Krišno in Ga prosi za pomoč. Krišna ga je v palači zelo lepo sprejel, skupaj z ženo sta mu umila stopala in tako izkazala spoštovanje brahmani. Gospod Krišna je Sudami zagotovil, da bo z veseljem sprejel zdrobljeni riž, ki Mu ga je Sudama od doma prinesel v dar, zdaj pa mu je bilo preveč nerodno, da bi Mu ga poklonil. Gospod Krišna, Nadduša, pozna vsakogaršnje srce. Zaveda se vseh naših namenov in želja, zato je tudi vedel, zakaj Ga je obiskal Sudama – da ga je gnala skrajna revščina in ženina prošnja. Pomislil je, da je Sudama Njegov ljub sošolec, ki Ga ima nadvse rad kot prijatelja in ki svoje ljubezni ni nikoli omadeževal z željo po materialni koristi. Krišna se je zavedal, da Ga Sudama ni prišel ničesar prosit, temveč Ga je obiskal samo zato, da bi zadovoljil svojo ženo.

Gospod Krišna se je zato odločil, da bo Sudamo obdaril z večjim materialnim obiljem, kot ga ima kralj raja. Izmaknil je culico zdrobljenega riža, ki je revnemu brahmani visela z rame in vzkliknil: »Kaj pa je to? O ljubi prijatelj, prinesel si mi okusen drobljeni riž! Mislim, da ne bo nahranil le Mene, temveč vse stvarstvo,« je spodbudno rekel Sudami. Kakor zalivanje drevesne korenine takoj oživi celo drevo, tako z daritvijo Krišni ali kakršnim koli dejanjem Zanj najbolj koristimo vsem živim bitjem, saj se dobrodejni učinek take daritve razširi po vsem stvarstvu.

Učeni Sudama ni vedel, da je, medtem ko sta bila s Krišno skupaj v palači, kaj prejel od Njega, pa vendar Ga ni ničesar prosil. Naslednjega jutra se je odpravil domov in ves čas, zatopljen v duhovno blaženost, premišljeval, kako ga je Krišna sprejel. Vso pot se je spominjal obiska pri Njem in bil zelo vesel, da je lahko videl Gospoda. Zatopljen v take misli je učeni brahmana čez nekaj časa prišel domov. Ampak vse se je čudežno spremenilo. Namesto njegove kolibe so stale velike palače iz dragocenega kamenja in draguljev, ki so se lesketali kot sonce, mesec in ognjeni sij. Sudama ni mogel dojeti, zakaj je nenadoma tako obogatel, zato se je globoko zamislil. Sklenil je, da ima Gospod vsako najmanjšo stvar, ki jo z ljubeznijo in vdanostjo prejme od Svojega bhakte, za veliko dragocenost.

»Jaz sem živ dokaz za to: Gospodu sem daroval le prgišče zdrobljenega riža, v zameno pa me je obdaril z bogastvom, kakršnega nima niti kralj raja.«

Ko bhakta obdari Gospoda, s tem koristi samemu sebi, saj mu Krišna dar milijonkrat poplača. Z obdarovanjem Gospoda ne izgubimo ničesar, temveč le neskončnokrat pridobimo.

Radhešjam dasa

prevod Bhagavata-dharma dasa